Množičen upor proti Trumpovim carinam, v vrsti že tisoč podjetij

Med podjetji, ki nasprotujejo carinski politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa in želijo denar nazaj, sta trgovska veriga Cosco in proizvajalec pnevmatik Goodyear Tire.
Ameriška podjetja se množično pridružujejo škodnemu zahtevku v pravnem sporu okrog zakonske podlage za carine, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa.
Ta je, spomnimo, drugega aprila lani napovedala množično uvedbo carin za praktično vse trgovinske partnerice in jo tudi uveljavila. Do 14. decembra je iz tega naslova v ameriški proračun kapnilo okoli 133 milijard dolarjev.
A nekaj zveznih držav in podjetij se je odločilo za tožbo. Zvezna država Kalifornija je trdila, da Trump ni imel pooblastil za enostransko uvedbo carin, torej odločanje o njih brez kongresa. V prihodnjih dneh se pričakuje odločitev vrhovnega sodišča.
Škodne zahtevke vlagali v zadnjih mesecih
V pravni spor se je po poročanju Bloomberga z vložitvijo škodnega zahtevka vključilo skoraj tisoč podjetij, med njimi trgovec Costco in proizvajalec pnevmatik Goodyear Tire.
Večina podjetij se je pridružila v zadnjih dveh mesecih. Aprila lani, ko so bili sprejeti prvi odloki, se je za pravni preizkus odločilo le nekaj podjetij. Tudi po avgustovski odločitvi pritožbenega sodišča, da Trump ni imel pooblastil za uvedbo vzajemnih in nekaterih drugih carin v skladu z zakonom o izrednih razmerah, se število zahtevkov ni bistveno povečalo.
Do zaslišanja pred vrhovnim sodiščem v začetku novembra, ko so sodniki prisluhnili argumentom tožnikov in obrambe, je bilo le 14 zahtevkov. Nato pa se je število do začeta tega tedna povečalo na 914.
Odločitev v sredo
Mediji so odločitev sodišča glede zakonitosti carin pričakovali včeraj, a je prestavljena na sredo. Pri tem pa Bloomberg piše, da to ne pomeni, da bodo podjetja v sredo dobila odgovor, ali je njihov zahtevek upravičen.
Vrhovno sodišče bo v primeru, da potrdi nepravilnosti, vprašanje vračil verjetno predalo nižjim sodiščem. Če se bo s tem ukvarjalo ameriško sodišče za mednarodno trgovino, bodo morala podjetja vložiti tožbo, piše Bloomberg.
Grožnja načrtom o “sanjski vojski”
Nekateri analitiki menijo, da bi lahko odločitev v prid tožnikom pokvarila velike Trumpove načrte o vlaganjih v obrambo. Ta teden je obelodanil, da bo za proračunsko leto 2027 zahteval 1.500 milijard dolarjev za obrambo, da bi zgradil “sanjsko vojsko” za nemirne in nevarne čase. Trump je trdil, da bo tretjino tega zneska pokril s prihodki od carin.
Že znesek carinskih prilivov, ki ga je navajal ameriški predsednik, je napačen. Trdil je namreč, da so ZDA pobrale ali bodo kmalu pobrale 600 milijard dolarjev carin. A skupni neto carinski prilivi so v proračunskem letu 2025, ki se je končalo 30. septembra, dosegli (sicer rekordnih) 195 milijard dolarjev, mesečni prihodki pa so od takrat dosegali po okoli 30 milijard dolarjev. To pomeni letne prilive okoli 360 milijard evrov.
Odločitev sodišča bi lahko dodatno omejila prilive. Trumpova administracija sicer napoveduje, da bo v primeru neugodne odločitve sodišča carine znova uvedla na podlagi drugih pooblastil, ki jih je predsedniku podelil kongres. Vseeno pa bi to povzročilo vsaj začasno zmanjšanje prihodkov in potencialno obremenitev zaradi vračil.